KS Laško - Krajevna skupnost Laško

Ne prezrite

KAROL ŠANTEJ, znanec iz sosednje ulice

Bilo je v soboto 5.9.2026 v večernih urah, ko smo s podoknico Veteranske godbe z Vrha nad Laškim, županom Markom Šantejem, sekretarjem Rdečega križa v Laškem Marko Zemetom in mojo malenkostjo, ter bližnjimi sosedi presenetili Karlija Šanteja in mu pripravili prijeten nepozaben večer, saj je naslednji dan praznoval 90. rojstni dan.

Karol ŠANTEJ, vsem poznan kot Karli, se je rodil 6. septembra 1936 v Podgorici (sedaj zaselek Žigon), materi Tereziji, roj. Škorja (po domače Pr Čibej) in očetu Karlu, kot drugi otrok. Domači so ga in ga še vedno kličejo Karlo. V družini je bilo šest otrok. Karli ima štiri sestre (dve sta že pokojni) in mlajšega brata. Sestre: +Vida, roj. 1935, +Ana, roj. 1939, Angela, roj. 1942, Terezija, roj. 1943, brat Branko, roj. 1945. Starša, ki sta se za tiste čase poročila v bolj poznih letih, sta leta 1938 kupila domačijo v Marijini vasi (skupaj z dvema preužitkaricama, ki do Terezije, ki je skoraj vsako drugo leto povila otroka, nista bili najbolj prijazni). Družina se je težko preživljala, saj je bila na pragu vojna. Še težje je bilo, ko so očeta Karla, komaj 37. letnega, skupaj s še dvema sosedoma 18. decembra 1944, v zasedi ustrelili ustaši in tudi požgali domačo hišo. Mrtvega očeta je našel, ob zmrznjenem potoku, prav Karli. Tako je moral poiskati nov dom in oditi k staremu očetu v Žigon (Pri Gunzek), kjer je pomagal pri vseh kmečkih opravilih. Prve razrede osnovne šole je obiskoval v Šent lenartu, zadnja dva pa že na Marofu, saj se je leta 1948 lahko vrnil domov, k materi. Po končani šoli, star 15 let, je odšel s trebuhom za kruhom, v Laško. Krajše zaposlitve si je poiskal pri Tapetništvo Celje, Cestno podjetje Celje, Rudnik Laško – Huda jama. Vojsko je služil dve leti v Titovi gardi, v Topčideru pri Beogradu. Po vrnitvi iz vojske je v Štorah opravil poklicni tečaj in se zaposlil v Klimi Celje, kjer je opravljal terenska dela. Leta 1960 se je poročil in v zakonu se mu je rodil edini sin, Milan. Takrat se je tudi zaposlil v Pivovarni Laško, kjer je ostal skoraj 20 let. Od tam pa se je podal v obrtniške vode.Blizu in daleč je veljal za mojstra svojega poklica. Leta 1993 se je upokojil. Na Mayerhofu (Na Pristavi) si je, med leti 1965 in 1970, postavil hišo in tukaj živel s svojo drugo ženo in njenim sinom Borutom. Za svojo ženo je zelo lepo skrbel in jo skrbno negoval vse do njene smrti. Karli je kljub težkemu otroštvu in mladosti ohranil vedrega duha. Najraje je v družbi prijateljev in domačih, ki so ga ob njegovem visokem jubileju, počastili s svojo prisotnostjo. Na srečanjih rad tudi recitira in zapoje že skoraj pozabljene pesmi. Odlikujejo ga izvrsten spomin, prijaznost, dobrota. Želimo mu vse dobro in še na mnoga zdrava leta.