Aktualno
ZNANEC IZ SOSEDNJE ULICE
Bilo je v torek zvečer, na predvečer Martinovega. Glede na trenutne okoliščine, vendar v skladu s pravili NIJZ, se nas je zbrala peščica in odrinila na »Majerhof« k Turnškovim. Miniaturna zasedba pihalne godbe je zaigrala podoknico slavljencu, ki je dan za tem praznoval 80 let. Presenečenje z »ofiranjem« je bilo popolno, saj nihče od domačih kaj takega ni pričakoval. Sledila so kratka voščila in zdravica, nato pa kakor hitro smo prišli, tako smo tudi odšli.

Tone Turnšek, častni občan Občine Laško, dolgoletni direktor Pivovarne Laško, predsednik prireditvenega odbora turistične prireditve Pivo in cvetje, predsednik Rokometnega kluba Celje in še kaj bi se našlo, je v Laškem prisoten že vrsto let. Namenoma v tem sestavku ne bom navajal letnic. Kot mlad fant s končano fakulteto je začel z delom v laški pivovarni. Prišel je iz zgornje savinjske doline, točneje iz Rečice ob Savinji. Tu se je takoj ustalil in postal Laščan. Lahko rečemo da se je in se še bolj počuti Laščana od marsikaterega domačina. Njegov pogled na okolje v katerega se je preselil je izjemen. S svojo ekipo iz Pivovarne, v kateri so bili Jože Sadar, Janko Remic, Franc Rojnik, Gorazd Šetina, Marjan Zor, Janko Deželak in drugi, je pustil v Laškem in okolici velik neizbrisen pečat. Naj omenim da je bila Pivovarna Laško pod njegovim vodstvom ena izmed najmodernejših v Evropi. Vendar pa se njegovi pogledi niso ustavili samo znotraj pivovarniškega dvorišča. Ogromno je s svojo ekipo delal tudi v lokalnem okolju. Tu naj izpostavim tradicionalno turistično prireditev Pivo in cvetje, ki si je ni mogoče zamisliti brez sodelovanja pivovarne. Športna dvorana, Kulturni center, grad Tabor, hotel Savinja, hotel Hum in neizmerni kilometri asfaltnih cest in vodovodov v bližnji in daljni okolici naše občine je nekaj najbolj prepoznavnih objektov oziroma infrastrukture, ki so bili postavljeni oziroma obnovljeni v njegovem času. In nenazadnje izjemno sodelovanje s pokojnim laškim župnikom Jožetom Horvatom. Rezultat je bilo obnovljeno župnišče in in še nekaj drugih sakralnih objektov v laški župniji. Omenjene stvari je potrebno poudariti, saj še danes marsikomu v Laškem ni jasno od kod je kaj prišlo. Vse kar je bilo narejeno, je bilo narejeno za ta kraj in ostalo bo temu kraju. Takšno je njegovo razmišljanje o Laškem. Seveda pa je poleg vsakodnevnega dela Tone Turnšek našel čas tudi za šport. Navdušen je bil (in je še) nad rokometom. Ljubezen do tega športa ga je med drugim pripeljala tudi do naslova evropskega klubskega prvaka. Sicer pa lahko ponosnega osemdesetletnika pogosto videvamo na laških ulicah in okoliških poteh v družbi pohodnih palic. Rad skrbi za psihofizično kondicijo in pri tem mu tudi vreme ni ovira. Srečno in prijetno pot.
V imenu društva upokojencev Pivovarne Laško in v imenu Krajevne skupnosti Laško Vam spoštovani Tone še enkrat želim vse najboljše in še na mnoga zdrava leta!
Martin Kokotec
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Laško
MINULO DELO

Vsem skupaj hvala za sodelovanje in srečno ter varno vožnjo želimo!
Martin Kokotec
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Laško
SPET DOMA

Spoštovani g. Tomo, v imenu Krajevne skupnosti Laško izrekam tebi in ženi prisrčno dobrodošlico z željo, da se v Laškem počutita prijetno, ter da svoj čas preživita srečno in zdravo.
Martin Kokotec
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Laško
IZTRGANI POZABI

Vsem nagrajencem v imenu Krajevne skupnosti Laško iskreno čestitam!
Martin Kokotec
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Laško

Martin Kokotec
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Laško
Zgodovina izgradnje in asfaltiranja ceste Jagoče – Doblatina – Svetina, Franci Zupanc
Kolikor se še spominjajo nekateri krajani je bila cesta iz Laškega do Svetine po današnji trasi grajena šele v 80 letih prejšnjega stoletja. Do takrat je bil dostop do Svetine iz več smeri. Večina so bili to kolovozi in sicer iz smeri Jagoče, čez Brstnik, iz smeri Laškega okoli Huma preko Tovstega in iz Padeža čez na Zavoj ali na Požnico. Zaradi slabih povezav do Laškega so ljudje iz zaselkov Zavoj, Doblatina, Planinca in Požnica bili bolj vezani na Svetino in Štore, kot na Laško. V cerkev se je hodilo na Svetino. V šolo so otroci hodili v Svetino, kasneje pa zaradi boljše povezave in avtobusnega prevoza tudi v Štore.
Tako je bilo na predlog in željo krajanov, same krajevne skupnosti in občine sklenjeno, da se pristopi k izdelavi nove ceste. Tako je bilo s pomočjo gozdne uprave dogovorjeno, da se zgradi nova gozdna cesta, ki bo ob enem služila tudi javnosti. Cesto je trasiral g. Klančnik, inženir gozdnega gospodarstva iz Celja in ki je bil avtor več cest na področju občine Laško (Cesta na Šmohor, Cesta na Ladno raven, Cesta na Vrh nad Laškim, itd.) Precej let se je veliko sredstev in prostovoljnega dela prebivalcev vlagalo v vzdrževanje te makadamske ceste, saj je vsako manjše deževje in neurje odnašalo gramoz in trgalo cestišče. V letu 1991 se je končno le uspelo vnesti v program KS Laško tudi aktivnosti za delno asfaltiranje ceste Laško Doblatina. Naloga je bila podprta s sredstvi izglasovanega samoprispevka, pomoči takratnega združenega dela in prispevkov in dela samih krajanov. Prvi sestanek v zvezi z asfaltiranjem te ceste je bil zbor oziroma sestanek krajanov v zvezi z uvedbo samoprispevka, dne 18. 11. 1991. Na osnovi tega sestanka je bil na pobudo krajanov Doblatine in Požnice ter v skladu z dogovorom občine Laško, dne 19. 1. 1992 ustanovljen režijski odbor za asfaltiranje ceste Svetina – Doblatina – Jagoče. Začnejo se aktivnosti za postopno asfaltiranje in sicer s pridobivanjem soglasij lastnikov zemljišč , raznih drugih dovoljenj na sami občini, s popisom del in s vso drugo potrebno dokumentacijo. Začnejo se zbirati denarna sredstva in prostovoljne akcije krajanov na pripravi podlage za asfaltiranje. Tako se junija 1992 asfaltira prvi odsek te ceste in sicer v dolžini 800 m na območju zaselka Planinca proti Svetini. Akcija se je realizirali torej s pomočjo krajanov, Krajevne skupnosti Laško, Občine Laško in Komunale Laško. Ker del ceste leži tudi na področju Občine Štore, takrat še Občine Celje, so bitke za sredstva bilke tudi tam.
Zaradi navezanosti krajanov na Svetino in Štore so imeli takrat velik posluh za probleme krajanov Doblatina in Požnica tudi v KS Svetina. Tako tudi Občina Celje v letu 1993 asfaltira neasfaltiran del od Svetine do Doblatine v dolžini 500 m. Na področju KS Laško je ostal še neasfaltiran del od odcepa za Celjsko kočo proti Doblatini. S pomočjo Pivovarne Laško pa se je v naslednjem letu 1994 uspel asfaltirati še ta preostali del v dolžini 1000 m. Leta 1994 in 1995 se je s pomočjo Občine Celje in KS Svetina realizirala tudi telefonska napeljava s položitvijo zemeljskih kablov. Tako leta 1995 končno zazvonijo tudi telefoni v Požnici, Doblatini in delu vasi Brstnik. V tem času se od občine Celje odcepi Občina Štore. Le-ta je preko KS Svetina v letu 1995 pokrila z asfaltom še preostali neasfaltiran del in tako je bila Doblatina povezano do Štor z asfaltom.
Po izgradnji mostu v Jagočah v letu 1996 se je z veliko pomočjo Pivovarne Laško asfaltiralo 1800 m ceste od Jagoč do Brstnika. Ker ima Doblatina električno povezavo iz smeri Svetina in je bila električna napetost zelo nizka in slaba, smo v Elektro Celju dosegli tudi postavitev nove TP in močnejšega električnega voda proti Celjski koči. 17. julija 1999 smo s pomočjo KS Laško krajani izvedli delovno akcijo in postavili dve avtobusni postajališči in avtobusno obračališče. V jeseni 2002 se je s pomočjo Regionalne razvojne agencije Celje asfaltiralo preostali del ceste iz smeri Brstnika do Doblatine in sicer v dolžini 3200 m.
Tako je bilo z otvoritvijo ceste in družabnim zaključkom dne 8. novembra 2002 na Doblatini zaključeno asfaltiranje ceste Laško – Jagoče – Brstnik – Doblatina – Svetina.
Krajani in lastniki zemljišč so si vseskozi prizadevali, da bi se uredila katastrska odmera zemljišč, ki so jih odstopili za namene ceste. Tako se je podprla prekategorizacija ceste v državno cesto in dosegel višji standard s čimer se je dosegla odmera ceste z odkupom zemljišča oziroma plačilom odškodnine. Za uresničitev vsega naštetega je bilo potrebno veliko časa, sredstev, drugih naporov in živcev nekaterih krajanov, akterjev, kajti le ni šlo vse tako gladko, kot je bilo mišljeno, dogovorjeno in obljubljeno.
Tako je bilo na predlog in željo krajanov, same krajevne skupnosti in občine sklenjeno, da se pristopi k izdelavi nove ceste. Tako je bilo s pomočjo gozdne uprave dogovorjeno, da se zgradi nova gozdna cesta, ki bo ob enem služila tudi javnosti. Cesto je trasiral g. Klančnik, inženir gozdnega gospodarstva iz Celja in ki je bil avtor več cest na področju občine Laško (Cesta na Šmohor, Cesta na Ladno raven, Cesta na Vrh nad Laškim, itd.) Precej let se je veliko sredstev in prostovoljnega dela prebivalcev vlagalo v vzdrževanje te makadamske ceste, saj je vsako manjše deževje in neurje odnašalo gramoz in trgalo cestišče. V letu 1991 se je končno le uspelo vnesti v program KS Laško tudi aktivnosti za delno asfaltiranje ceste Laško Doblatina. Naloga je bila podprta s sredstvi izglasovanega samoprispevka, pomoči takratnega združenega dela in prispevkov in dela samih krajanov. Prvi sestanek v zvezi z asfaltiranjem te ceste je bil zbor oziroma sestanek krajanov v zvezi z uvedbo samoprispevka, dne 18. 11. 1991. Na osnovi tega sestanka je bil na pobudo krajanov Doblatine in Požnice ter v skladu z dogovorom občine Laško, dne 19. 1. 1992 ustanovljen režijski odbor za asfaltiranje ceste Svetina – Doblatina – Jagoče. Začnejo se aktivnosti za postopno asfaltiranje in sicer s pridobivanjem soglasij lastnikov zemljišč , raznih drugih dovoljenj na sami občini, s popisom del in s vso drugo potrebno dokumentacijo. Začnejo se zbirati denarna sredstva in prostovoljne akcije krajanov na pripravi podlage za asfaltiranje. Tako se junija 1992 asfaltira prvi odsek te ceste in sicer v dolžini 800 m na območju zaselka Planinca proti Svetini. Akcija se je realizirali torej s pomočjo krajanov, Krajevne skupnosti Laško, Občine Laško in Komunale Laško. Ker del ceste leži tudi na področju Občine Štore, takrat še Občine Celje, so bitke za sredstva bilke tudi tam.
Zaradi navezanosti krajanov na Svetino in Štore so imeli takrat velik posluh za probleme krajanov Doblatina in Požnica tudi v KS Svetina. Tako tudi Občina Celje v letu 1993 asfaltira neasfaltiran del od Svetine do Doblatine v dolžini 500 m. Na področju KS Laško je ostal še neasfaltiran del od odcepa za Celjsko kočo proti Doblatini. S pomočjo Pivovarne Laško pa se je v naslednjem letu 1994 uspel asfaltirati še ta preostali del v dolžini 1000 m. Leta 1994 in 1995 se je s pomočjo Občine Celje in KS Svetina realizirala tudi telefonska napeljava s položitvijo zemeljskih kablov. Tako leta 1995 končno zazvonijo tudi telefoni v Požnici, Doblatini in delu vasi Brstnik. V tem času se od občine Celje odcepi Občina Štore. Le-ta je preko KS Svetina v letu 1995 pokrila z asfaltom še preostali neasfaltiran del in tako je bila Doblatina povezano do Štor z asfaltom.
Po izgradnji mostu v Jagočah v letu 1996 se je z veliko pomočjo Pivovarne Laško asfaltiralo 1800 m ceste od Jagoč do Brstnika. Ker ima Doblatina električno povezavo iz smeri Svetina in je bila električna napetost zelo nizka in slaba, smo v Elektro Celju dosegli tudi postavitev nove TP in močnejšega električnega voda proti Celjski koči. 17. julija 1999 smo s pomočjo KS Laško krajani izvedli delovno akcijo in postavili dve avtobusni postajališči in avtobusno obračališče. V jeseni 2002 se je s pomočjo Regionalne razvojne agencije Celje asfaltiralo preostali del ceste iz smeri Brstnika do Doblatine in sicer v dolžini 3200 m.
Tako je bilo z otvoritvijo ceste in družabnim zaključkom dne 8. novembra 2002 na Doblatini zaključeno asfaltiranje ceste Laško – Jagoče – Brstnik – Doblatina – Svetina.
Krajani in lastniki zemljišč so si vseskozi prizadevali, da bi se uredila katastrska odmera zemljišč, ki so jih odstopili za namene ceste. Tako se je podprla prekategorizacija ceste v državno cesto in dosegel višji standard s čimer se je dosegla odmera ceste z odkupom zemljišča oziroma plačilom odškodnine. Za uresničitev vsega naštetega je bilo potrebno veliko časa, sredstev, drugih naporov in živcev nekaterih krajanov, akterjev, kajti le ni šlo vse tako gladko, kot je bilo mišljeno, dogovorjeno in obljubljeno.
Franc Zupanc
Doblatina 8, 3270 Laško
Doblatina 8, 3270 Laško
Pripis strokovnih služb KS Laško
V času pisanja tega prispevka je avtor zgornjega prispevka gospod Franci Zupanc želel pripisati, da je v tem času cesta postala že tako uničena, da bi jo bilo nujno potrebno sanirati.
Na srečo se je v tem času zgodila kolesarska dirka po Sloveniji, katere trasa je potekala tudi po tej cesti iz Laškega do Celjske koče in naprej do Celja. Tako se je tik pred tem, na tej cesti obnovil prepotreben odsek ceste od Doblatine do Požnice. Po dolgih letih čakanja se je v tem času končno asfaltiral tudi odsek ceste proti Celjski koči. Z velikim veseljem pa se je v tem času pričakovala tudi dokončna obnova z ceste Svetina – Kanjuce – Sela – Šentrupert.
V času pisanja tega prispevka je avtor zgornjega prispevka gospod Franci Zupanc želel pripisati, da je v tem času cesta postala že tako uničena, da bi jo bilo nujno potrebno sanirati.
Na srečo se je v tem času zgodila kolesarska dirka po Sloveniji, katere trasa je potekala tudi po tej cesti iz Laškega do Celjske koče in naprej do Celja. Tako se je tik pred tem, na tej cesti obnovil prepotreben odsek ceste od Doblatine do Požnice. Po dolgih letih čakanja se je v tem času končno asfaltiral tudi odsek ceste proti Celjski koči. Z velikim veseljem pa se je v tem času pričakovala tudi dokončna obnova z ceste Svetina – Kanjuce – Sela – Šentrupert.
V SPOMIN TRMI

Martin Kokotec, KS Laško
HIŠKA KOT IZ PRAVLJICE
V naselju Brstnik pravzaprav ob brstniškem grabnu stoji prijetna hiška v kateri domuje družina Baak. Malokdo zaide v ta predel naše krajevne skupnosti, če pa že so to povečini tisti, ki iščejo gozdne sadeže ali pa zgolj sprehod v čudovitem naravnem okolju. Hiška stoji na koncu javne poti, ki vodi od križišča z občinsko cesto ob reki Savinji. Svoj čas je javna pot potekala ob brstniškem potoku, tako je še danes zarisana v katastru. Že pred leti pa je krajevna skupnost na željo in ob sodelovanju krajanov uredila novo dostopno cesto na tem področju, ki je bistveno olajšala dostop do tega naselja. Kot je v laški krajevni skupnosti v navadi krajani oziroma lastniki z Občino Laško podpišejo ustrezen sporazum o prenosu cestišča na občino. Tako je bilo tudi v tem primeru. Bil je čas lahko bi rekli »debelih krav« in skupaj z nekaterimi krajani smo uspeli nadomestno cesto asfaltirati v precejšnji dolžini in tako primerno urediti ponekod zelo zahtevno traso ceste, še posebej tisti krak, ki vodi proti Krajnc Veroniki. Omenjena gospa ima sicer velike zasluge, da je cesta tako urejena kot sedaj je. Bila je zelo vztrajna in ni ji bilo težko potrkati na marsikatera vrata in prositi za pomoč. Hvala vam gospa Veronika, lahko ste zgled marsikomu.
Martin Kokotec, KS Laško

Drugi krak javne poti ki vodi proti družini Baak pa ni imel take sreče. Dobršen del ceste smo sicer uspeli asfaltirati, prav tako smo uredili novo škarpo in ograjo pred transformatorsko postajo, več pa ne. Zataknilo se je pri nekaterih lastnikih, ki nadaljnje modernizacije ceste enostavno ne dovolijo, kljub temu da so predniki podpisali ustrezen sporazum. Odmera dejanskega stanja cestišča se tako v lanskem letu ni mogla dokončati. Žal ta primer ni edini v naši občini in tako bomo prisiljeni uporabiti vsa pravna sredstva, ki so nam na voljo v takih primerih. Ne bomo dovolili da bi zaradi nevoščljivosti in nemogočih zahtev trpeli naši načrti, s tem pa bi bili naši krajani prikrajšani za sodobno urejeno javno pot.
Zakonca Baak se zavedata da mimo njune hiške, ki je bila pred mnogimi leti mlin, v običajnih razmerah teče miren potoček. Ko pa pride do močnejšega dežja in hujših nalivov, je njuna hiška ogrožena z ogromnimi količinami vode, ki se tod stekajo iz širšega področja Brstnika in Rifengozda. Lahko bi rekli da vzorno sodelujeta z enoto Arso iz Celja, ki skrbi za redno čiščenje pregrad v brstniškem grabnu, katere so bile pred leti postavljene kot zaščita pred poplavami. Njuno življenje je tako bistveno mirnejše. Želimo jima da v bližnji bodočnosti tudi do njune pravljične hiške pride asfaltna cesta.
Martin Kokotec, KS Laško

Martin Kokotec, KS Laško
ŠTEFKINA POTICA

Martin Kokotec, KS Laško

Zato v domači in bližnji vasi marsikaj sami postorijo in sicer brez velikih besed in naporov, za kar smo jim v krajevni skupnosti zelo hvaležni. Naj se ob tej priliki zahvalim vsem, ki ste kakorkoli prispevali pri obnovi te ceste, prav tako pa hvala za prijetno pogostitev. Vsem želimo srečno vožnjo.
Martin Kokotec, KS Laško

Martin Kokotec, KS Laško
Članek objavljen v laškem biltenu št. 74, dne 15. oktrober 2019 (str. 8)
Do številnih naših krajanov še vedno vodijo makadamske ceste oziroma javne poti (183205 na slikicesta v Brstniku). Predvsem le-te so bile v junijskem in avgustovskem neurju močno poškodovane intako potrebne konkretnesanacije. To nam je sredi septembra ob pomoči občine tudi uspelo inmarsikomu, ki je odvisen od teh poti, se je nasmejalo. Uredili smo praktično vse makadamske odsekena našem področju. V naši krajevni skupnosti je še precej kilometrov makadamskih cest, kijih je sicervsako leto manj, saj nam vsako leto uspe nekaj omenjenih odsekov asfaltirati. Žal je to čedalje težje,saj gre večinoma za odmaknjene in redko poseljene zaselke, kjer prebivalci sami ne zmorejo bremenapriprave spodnjega ustroja. V takih primerih se naslonimo na pomoč občine in posameznih donatorjev, ki včasih še vidijo interes. Vendar je tudi to iz leta v leto redkeje. Glede na finančne zmožnosti našekrajevne skupnosti pa bo to trajalo še leta. Vsi si pač želijo primerne asfaltne poti.Ponovno pa apeliramo na lastnike gozdov ob krajevnih cestah, da primerno očistijo in porežejo veje, kiposegajo v cestni svet. To so dolžni storiti predvsem iz varnostnih razlogov v cestnem prometu, pa tudizaradi lažjega rednega vzdrževanja, ki ga izvajajoposamezni izvajalci. Če opozorilo ne bo zaleglo, bomoto storili s pomočjo naših izvajalcev vzdrževanja, vendar na stroške posameznih lastnikov gozdov.


Martin Kokotec, KS Laško